Tržnica Benediktinermarkt

Celovška tržnica Benediktinermarkt je veliko več kot domač kruh in pisana zelenjava. Ne eleganten način združuje priznane prodajalce s podeželja in vrhunsko urbano kulinariko. Menjava generacij je v zadnjih letih prispevala k temu, da je tržnica znova priljubljena in je resnična ljubezenska izpoved do dežele Alpe-Jadran.

Nekateri prihajajo sem zaradi velike izbire sirov, drugi odkar pomnijo. Najbolje je priti že navsezgodaj, ko zrak še vedno diši po rosi.

Dneva za tržnico sta vsak četrtek in sobota od 6.30 do 13.00. Ob petkih pa je tam ekološka tržnica. Od ponedeljka do petka, od 6.30 do 16. ure (ob sredah samo do 13.45), se lahko sprehodite in preizkusite kulinarične specialitete v dveh notranjih prostorih pokrite tržnice.

Takšen okus ima Alpe-Jadran

Tržnica Benediktinermarkt privablja številne obiskovalce. Ne le tiste, ki se radi prehranjujo zdravo in domače sladokusce, ampak tudi številne pridelovalce iz Italije in Slovenije, ki tržnici dajejo posebno vzdušje. Obarvajo jo po svoje, tako kot njeni gosti, mladi in stari, preprosti in elegantni.

Najbolj izkušeni prihajajo z bombažnimi vrečkami, le tu in tam je videti gospe s košarami, vedno več pa je radovednežev, ki pridejo na ogled in pokušnjo. Tržnica Benediktinermarkt ima svoja pravila: Korošci prihajajo po nakupih ob četrtkih, ob sobotah pa na pokušnjo.

Ponudba na tržnici je velika in za vse okuse. Od klasične kmečke stojnice do svežih jadranskih rib, tukaj lahko vsak najde nekaj za svoj gastronomski okus.

Slovenske specialitete

Tako je tudi pri družini Jakončič iz Slovenije. Na stojnici v ulici Kaufmangasse se običajni gostje srečujejo že zgodaj zjutraj. Ob 11. uri je tam že precejšnja gneča in čas za zabavo.

To ni nič nenavadnega, saj Boris Jakončič pripoveduje anekdote o svoji prababici Margeriti, ki je začela z njivo na dveh hektarjih in jih je z leti in trdim delom kupila še deset. Njegovo vino „Moro“ je dobilo ime po sivih laseh njegovega deda. To so zgodbe, ki jih z veseljem poslušajo na Benediktinermarktu in ki so to zbirališče spremenile v dušo dežele Alpe-Jadran.

Tudi družina Škrlj iz Dupelj sodeluje v družbenem življenju tržnice s svojimi vini Monvi iz Vipavske doline. “Z družino včasih ni lahko, je pa vedno najbolje“, se poheca Bojan Škrlj, ki tre česen s črnimi zaščitnimi rokavicami. Korošci so dobri ljudje”, pravi.

Na tržnici Benediktinermarkt vlada večkulturnost. „To je Evropa!“, zadovoljno pove. Njegova družina je imela dobre izkušnje z ustanavljanjem lastnega podjetja. Zdaj v Celovcu uživa na počitnicah, saj zanj prodajati tam ni delo.

Dolce far niente

Majhna, ampak elegantna je tudi stojnica D’Agaro iz Trbiža: „Namenoma smo se odločili za manj izdelkov”, povesta Barbara in Bruno D’Agaro na stojnici “Sapori italiani” in tako opravičita svoj moto „manj je več“.

Oba sta sladokusca in zato sta želela ponuditi svojim strankam posebne izdelke. Diplomirana maserka in njen mož imata tako svojo stojnico tukaj že več kot pet let.

„Vsake toliko se sprašujeva, zakaj tega nisva naredila že prej, glede na to, da nama je izjemno všeč“, pravi Korošica. Uživata v direndaju tržnice in svojo energijo prenašata na njune zadovoljne stranke.

„Če narediš nekaj dobrega za stranke z mirno vestjo, potem zares lahko vidiš srečo v majhnih stvareh. Na tržnici se počutijo kot doma …“

To je filozofija Bruna D’Agara, ki na tržnici ponuja mortadelo iz mesa divjega prašiča.

V glavnem je razpoloženje trgovcev na tržnici vedro. “Že s tem, da smo tu, delamo nekaj dobrega”,, pravi gospa Krakolinig iz Frank-Hofa. Po 48 letih, ki jih je tu preživela njena babica, je prišel čas za naslednjo generacijo. O barvitih strankah s Koroške pravi: Dobro se z dobrim vrača. Zato sem vedno prijazna.”

Gostija na tržnici

V sosednji kuharski delavnici je znani kuharski mojster Christian Cavalier egoizem postavil v kot, v trenutku, ko je začel delati na tržnici. „Treba je pripravljati tisto, kar je všeč gostu“, razkriva Cavalier.

Sezonske jedi gredo vedno najbolje v promet. Že tri leta kupuje in kuha na tržnici: „Tukaj nam je všeč! Prišli smo, da bi ostali. Benediktinermarkt je trebuh mesta in privablja vse tiste poznavalce, ki želijo tukaj kupovati ali jesti. Z našo vrhunsko postrežbo ponujamo nekaj več“.

Ja, Benediktinermarkt je znan po svojih nasprotjih. Ob vrhunski kuhinji lahko stoji domača hrana. V restavraciji Zua(g)Rast strežejo domače dobrote in testenine (tudi za s seboj). Koliko časa niste jedli kruhovega pudinga?

V glavni dvorani dobite prav take kulinarične posebnosti, dnevno sveže. „Za nas je bistvenega pomena ponujati tradicionalne domače jedi, ne da bi ponavljali običajno ponudbo tržnice“, pravi Thomas Lercher, v novem lokalu na tržnici. Petek je dan za sveže testenine, z vsemi specialitetami iz delavnice Guttaring – Norischen Nudelwerkstatt Guttaring (polnjene testenine z bučo, gobami ali čemažem).

Dober tek!

Klasično kokoš za juho je najbolje vzeti pri Brigitte Kitz. Živahna gospa je na tržnici prisotna že 28 let, vsak dan vstaja ob petnajst pred četrto zjutraj in vedno nosi zelen predpasnik, ki je skupen mnogim prodajalcem.

Tukaj so že 15 let ekološki pridelovalci z Mallhofa v Bad Kleinkircheimu. Tržnico oskrbujejo z dobrim mlekom, sirom in drugimi domačim ekološkimi izdelki iz kravjega, ovčjega in kozjega mleka. Vse pridelujejo v svoji mlekarni. Povpraševanje po mlečnih izdelkih je veliko, zato Christian Maybrugger pravi: „Vse več se ljudje oddaljujejo od uživanja mesa. Danes se prehranjujejo bolj zavestno in načrtno“. Na prvem mestu je proizvod in njegov izvor.

Na benediktinsko tržnico prihajajo tudi mlajše generacijie. Poleg družine Frank s hčerko Melanie Krakolinig, sostojnice prevzeli stojnice še drugi mladi. Na tej, ki je najverjetneje najbolj puristična stojnica na tržnici in jo vodi Barbara Geith (rojena Trabe), je že peta generacija družine Trabe.

Družina Trabe je bila od nekdaj znana po svoji specialiteti: tukaj bodo zadovoljni prijatelji zelja. Na benediktinski tržnici od leta 1949, pred tem pa še na različnih drugih mestih v Celovcu, je bilo zelje Trabe od nekdaj zelo priljubljeno, zaradi njihovega posebnega načina obdelave, od semena do kisanja.

Nova generacija prihaja tudi iz Slovenije: Maja Lorber iz Jarenine oskrbuje prebivalce Celovca s široko ponudbo suhega sadja: „Korošci radi zapravljajo za dobro hrano“, pravi mladenka na stojnici polni živih barv.

„Dejansko je središče mesta benediktinska tržnica“, ugotavlja mimoidoči, ki poudarja njeno socialno vlogo. „To ni samo trgovina, temveč tudi komunikacijska platforma Celovca.“ Kaj nam ostane po zgodnjem obisku tržnice, ki je s časom postala tako stara kot nekatere ustvarjalne branjevke, ki vsak četrtek in soboto ponujajo lične ročno narejene šopke in pletenine. Tržnica ni nikoli popolna. Tržnica je vitalna, iskrena in dobra!